Izjave in protesti
Izjave proti poraznemu novinarskemu poročanju o LFU na vseljudski vstaji 21.12.2012
25. 12. 2012
0

Dne 21.12.2012 smo se v Lezbično-feministični univerzi udeležile vseljudske vstaje. Protestirale smo znotraj avtonomnega Anti-kapitalističnega bloka.  V spletni izdaji enega od časopisov so o naši udeležbi na vstaji objavili sledeče:

Delo, 16:10: Prišla je še ekipa anarhistk, z rdečimi in črnimi zastavimi. To so tiste, ki so nekoč protestirale pred borzo kot 15O.
Prišle so v taki formaciji kot neonacisti na zadnjih demonstracijah; okoli sebe imajo transparente: Prezaposlene, podplačane. Podpisana je lezbično feministična univerza. Vzklikajo gesla: Ne bomo plačali vaše krize. Nekatere imajo kapuce, vendar niso tako zamaskirane kot neonacisti na zadnjih demonstracijah.”

Objavljamo konglomerat izjav nekaterih udeleženk vseljudske vstaje, s katerimi protestiramo proti takšnim in podobnim primerom poraznega novinarskega poročanja.

!No Pasarán!

(Dolores Ibárruri, 19.7.1936)

***************

Ko smo prebrale zgornje novinarsko poročilo, smo se najprej samo smejale. To poročilo si nadeva masko objektivnega poročanja. Dejansko pa pisec/ka nima pojma.

Poročilo, milo rečeno, spominja na svinjsko korito, kamor se natrosi vse ostanke hrane.

Ni jasno, zakaj se pisec/ka ni pozanimal o naslednjih dejstvih:
– V anti-kapitalističnem bloku so skupaj sodelovale različne avtonomne skupine in iniciative, od anarhistične, 15 o, do LFU in druge.
– Na Trg republike smo prišle v anti-kapitalističnem bloku, ki je bil s treh strani zamejen s transparenti. Pač blok, kot se ga oblikuje tudi drugje po svetu. Nismo prišle »v taki formaciji kot neonacisti«.

Zdi se, da to poročilo želi pritegniti bralca/ko s senzacionalnostjo. Toda bralke/ci nismo prašiči, ki bi požirali vsake novinarske pomije.

***************

V bodoče bi od predstavnikov/ic medijev pričakovale, da si vzamejo vsaj toliko časa,da svoje navedbe podkrepijo vsaj s približkom raziskovalnega novinarstva in predmete svojih pisarij povprašajo o tem, kdo so in kaj predstavljajo.

***************

Poročanje Dela, 21.12. 2012, z naslovom Protesti proti oblasti: Ljubljana v živo, je površno in žaljivo. Najbolj me je pogrel del pod uro 16.10.: „Prišla je še ekipa anarhistk, z rdečimi in črnimi zastavimi. To so tiste, ki so nekoč protestirale pred borzo kot 15O…“ To je površno sklepanje, ki v protestih – z namenom diskreditacije – išče analogije s politiko, ki se obrača po vetru (beri: po kapitalu) in menja stališča ter pripadnost kot za stavo. Antikapitalističnemu bloku, ki ga je sestavljalo več iniciativ, (ja, tudi Lezbično-feministična univerza), pa ne pripisuje nobenega pomena. Poleg tega ima raba kazalnega zaimka v tej zvezi („To so tiste, ki …“) nedvomno slabšalni pomen.

Sprašujem se ali so bili novinarka in novinarji, podpisani pod besedilo, sploh tam, ali so jim kar naključni mimoidoči sporočali, kaj se dogaja… nekam na toplo… Ja, seveda, imele smo kapuce (ker je snežilo) in šale ovite okrog vratov (ker je bilo mrzlo) in to nima absolutno nobene zveze z neonacizmom! Ali pa se moramo v teh zimskih dneh čim manj obleči, da nismo označene/označeni kot sovražnice ljudstva? Naj poleg prezaposlenosti in podplačanosti še zmrzujemo, da se nam sploh lahko verjame?!

***************

Absurden, omalovaževalen in žaljiv govor in pisanje politike se je dokončno preselil tudi v novinarstvo.  Zapis s spletnega poročanja Dela (svoje čase verodostojnega časopisa?) o LFU na demonstracijah 21.12.2012 ponovno potrjuje to pravilo.

Z insinuacijami, kot so mešanje anarhizma in lezbičnega feminizma z neonacizmom, s plasiranjem takšnih absurdov in spektakelskim razkazovanjem neznanja se (načrtno?) odvzema legitimnost avtonomnim, radikalnim skupinam, ki »niso pripravljene samo za kozmetične popravke obstoječega sistema«, kakor pravi eden od transparentov iz inciativ, združenih v Antikapitalistični blok, in katere ne pristajamo na enostavno (največkrat moško) predstavništvo in zastopništvo.

Popoln poraz novinarskega poročanja in nekritično ter omalovaževalno opisovanje ljudskega boja nas nadalje vzpodbuja, da razvijamo lastne medije in kanale sporočanja!

***************

Primerjava antikapitalističnega bloka z neonacisti ni zgolj neumna in poceni (je pa tudi to). Odseva namreč tudi novinarjevo nepoznavanje zgodovinske lekcije, kakršno nudi vzpon nacizma v Nemčiji pred drugo svetovno vojno (in res – kakšni so horizonti novinarja, ki tega ne ve?). Nacizem se ni zgodil kar tako. Jemal je zalet, poskušal, in mu je uspelo, za nekaj časa. Novinar skuša – hote? nehote? oboje je žalostno! – relativizirati nevarnost porajajočega se neonacizma v Sloveniji s tem, da pristane na janševistično igro “vsi so isti”. Zato složnost sicer pisanega nabora skupin in posameznikov, ki pridejo na Trg republike v antikapitalistični formaciji lahko primerja z neonacistično pred nekaj tedni. In zato lahko čepice, šali in kapuce – prosim, kaj je to takšnega v vlažnem mrazu s sneženjem? – žensk (!) postanejo podobne maskam članov dokazano nasilne grupacije (moških). Kako je to možno?!
Novinarska nevednost ima tragičen predznak: vse, česar ne pozna, je za novinarja sivo polje “drugega”, o katerem pa bi se veljalo intenzivno podučiti, saj njegovo poročanje nima dometa trača v zakotni gostilni, temveč pristane na prvih straneh pomembnega, branega medija v tej državi. Novinar sooblikuje javno mnenje. Zato nekakšen “karkoli je okej”, kjer se dejstva relativizirajo kar po domače, ne more in ne sme biti dovolj dober. Kdorkoli od štirih podpisanih novinarjev (Sonja Merljak, Mario Belovič, Anže Božič, Zoran Potič) je zapisal ta zelo, zelo sporen – ne samo netočen, temveč tudi zavajajoč in lažniv – opis dogajanja, bi se moral sramovati in opravičiti. In se nato kojci usesti za knjige: kdor poroča za medije, MORA biti izobražen in razgledan. Nič drugega ni sprejemljivo.

***************

Objava časnika Delo z dne 21.12.2012 pod uro 16:10 ni le žaljiva za vse, ki smo/so v petek protestirale/i pred parlamentom in s ponosom stale/i pred transparenti lezbično-feministične univerze in antikapitalističnega bloka. Žaljiva je tudi do vseh novinarjev, ki svoj poklic jemljejo resno. V objavi namreč mrgoli napak, ki si jih resen novinar ne bi privoščil in katerim se bi dalo izgoniti s kratkim pogovorom s protestnicami, natančnejšim branjem transparentov, le nekaj kliki po brskalniku, ali resnejšim spremljanjem dosedanjih protestov. Iskanje takšnih ali drugačnih namišljenih paralel omenjenih dveh skupin z neonacizmom je ponižujoča obtožba brez temeljev, kateri bi moralo slediti javno opravičilo.

Dodaj odgovor