Izjave in protesti
Pravica do ženskih prostorov
12. 10. 2010
0

Tako o ženskih prostorih razmišlja Aleš Zobec.

http://open.si/?p=4625

Komentarji članic LFU:

1. Dragi Aleš,
tvoj prispevek samo potrjuje dejstvo, zakaj so women-only prostori potrebni in nujni. Izkazuje namreč že tolikokrat slišano in videno užaljenost moškega ega, ki izhaja iz izgube moči (tako politične kot družbene) in občutka pravice do koloniziranja vsakovrstnih prostorov, ki ste ju moški tako navajeni (pa naj gre za strejte ali geje – ki niste nič manj moško privilegirani v odnosu do žensk).

Ne ženi si k srcu, zaradi tvojega pisanja niti približno ne mislimo spreminjati svoje politike.

Didi,
Špela
LFU

2. Aleš,

ker cenim vse svoje študentke in študente, ki jih zanimajo feministične tematike, mi zadnjič v Monoklu nikakor ni bilo vseeno, ko ti nismo dovolile prisostvovati na krožku Lezbično-feministične univerze. Ob tem mi ni jasno, zakaj kar naenkrat tolikšna zamera, saj si sam dejal, da razumeš odločitev udeleženk, če bi bile na krožku rade same. Tak je naš dogovor in res ne vidim, kaj naj bi bilo pri tem spornega. Poleg tega naj te spomnim, da te je Didi prijazno povabila na moje predavanje 4. 11. 2010 v Kulturni center Q, ki bo odprtega tipa. Govorila bom o preseganju spolnih binarizmov v lezbični vizualni umetnosti. Če bo po predavanju dovolj časa in volje, lahko razpravo o spolih v živo razvijamo tam. Za tovrstna pisarjenja po blogih pa žal vsi nimamo na voljo dovolj časa.

Lep pozdrav,
Alenka

3. Vesna

Aleš,

za nekaj trenutkov zatisni oči in si predstavljaj… to, da ti nisi mogel sodelovati na srečanju Lezbično-feministične univerze je še sveže… zdaj to izkušnjo raztegni na stoletja… tisočletja… ni ti dovoljeno… prepovedno je… dostop zavrnjen… pa naj je bila tvoja želja še tako velika… tvoji babici ni bilo dovoljeno druženje drugje kot pred cerkvijo, na tržnici in doma… tvoja mama se ni mogla vpisati na faks, ker je morala skrbeti za bolnega očeta, medtem ko je njen brat študiral… ti si se sicer lahko vpisala na faks, ampak si na predavanjih spoznavala eno in edino zgodovino, zgodovino moških, in na izpitih si poslušala pripombe profesorjev, »kolegica, vaš seminar je kot kurja juhica za dušo«. In zdaj, ko si se za nekaj trenutkov vživela v Alešo, morda zdaj razumeš, zakaj imamo potrebo-željo po women-only dogodkih?

Kar se tebi ne zdi prav, je za nas nujno.

Celoten prispevek in ostale komentarje si lahko preberete na zgornji povezavi.