Lezbično – feministična univerza se pridružuje Protirasističnemu pohodu – Refugees Welcome, ki se bo zgodil 9. septembra 2015 ob 17.00 uri na Prešernovem trgu.
Dobrodošle_i, migrantke_i!
Nevzdržna situacija, s katero se srečujejo migrantke_i na svojem potovanju v države Evropske unije, je razgalila institucionalni rasizem migracijskih politik EU. Medtem ko smo me s svojimi potnimi listi dobrodošle v večini držav sveta – seveda ne kot lezbijke, feministke, aktivistke, ampak kot potrošnice in turistke – so migrantke_i iz Bližnjega Vzhoda in Afrike prisiljene_i v nevarna ilegalna potovanja. Evropska politična elita prelaga odgovornost za nepreštete smrti na tihotapske združbe, medtem ko vsega tega mrcvarjenja ljudi sploh ne bi bilo, če na mejah ne bi vladal represiven, rasističen in neprepusten režim, zaradi katerega so migrantke_i primorane_i v tvegana potovanja. Ko prestopijo mejne črte EU ali držav na njenem pragu, se njihovi statusi in telesa spremenijo v ilegalne, omejuje se jim gibanje, vstopne države jih sprejmejo z uniformiranimi gostitelji – policisti in vojaki, ki jih kriminalizirajo, popisujejo, oštevilčijo in končno zaprejo v azilne domove, begunske centre in taborišča. Ob tem so podvržene_i dodatnemu etiketiranju in kategoriziranju na begunke_ce in ekonomske migrantke_e, namesto da bi jih obravnavali enakovredno. Dodatna zasliševanja migrantk_ov o vzrokih za pot ali preverjanja upravičenosti do bivanja v EU so nedopustna. Tako zahtevamo, da se jim omogoči varno potovanje, nastanitev v izbrani državi in možnost življenja v skupnostih, v katerih si želijo živeti, z vso podporo, ki jo potrebujejo.
Ob vsem tem je potrebno poudariti, da so na poti prav migrantke velikokrat izpostavljene spolnemu, psihičnemu in fizičnemu nasilju ter nadlegovanju. V državah EU pa se o njih gradi lažna podoba s stereotipnim obravnavanjem (“so žrtve islama”, “le sledijo svojim možem”) in z medijsko viktimizacijo, ki napravi vidne le njihove prošnje in jok, ne pa tudi poguma, moči in boja.
Ne le poročanje o migracijah, tudi prijava za azil, možnost dela in bivanja v želeni državi so pogosto odvisna od patriarhalne konstrukcije t.i. naprednega zahodnega sveta. Ponekod lahko zaprosi za azil le en član celotne družine, ob vsem tem pa se od migrantk pričakuje, da so kot ženske ubogljive, pokorne in neuporniške, kljub nasilju, zatiranju in neenaki obravnavi, ki jih doživljajo.
Poleg tega morajo migrantke tako na poti kot v ciljni državi aktivno prikrivati, da so lezbijke ali trans osebe. Če se razkrijejo, so znotraj azilnih postopkov njihova spolna usmerjenost, identiteta ali izraz velikokrat podvržene neutemeljenim preverjanjem in sumničavosti ter končno institucionalizirani diskriminaciji v sicer pregovorno razvitih, nehomofobnih in netransfobnih državah.
Edino varnostno tveganje, ki ga prepoznamo v trenutni situaciji, je rasistična in represivna politika držav EU in porast strahopetnih protimigracijskih vzgibov. Zaradi krize, v kateri je prebivalstvo vse bolj razlaščeno, so ljudje bolj dovzetni za ksenofobne manipulacije, s katerimi se zakrivajo pravi vzroki za vse bolj prekerne življenske položaje. Migrantke_i niso krive_i za našo brezposelnost in omejene možnosti bivanja. V državah, iz katerih prihajajo, so životarile_i v negotovemu položaju, izpostavljene_i plenjenju oblastniških elit, imperialističnemu izčrpavanju Zahoda ter uničenju na vojnih območjih.
Migrantke_i s svojimi voljo, iznajdljivostjo in močjo ne potrebujejo našega sočutja, temveč da se jim pridružimo v skupnem boju proti zatiranju, proti rasističnim, patriarhalnim in homofobnim zakonom ter nasilju kapitalizma, ter skupaj zgradimo vključujoče skupnosti.
Izkažimo jim dobrodošlico in podporo.
Solidarnost z migrantkami_i! V skupnem boju smo močnejše_i!
(*vir slike).