Začetek julija 2010 so na Pogačarjevem trgu v Ljubljani končno otvorili spomenik, ki je posvečen demonstracijam slovenskih žensk proti okupatorju leta 1943.
Od aprila do avgusta tega leta so ženske večkrat demonstrirale proti fašističnemu nasilju na štirih mestih: pred ljubljanskimi zapori, magistratom, vladno palačo in stolnico. Javno in glasno so zahtevale osnovne človekove pravice za internirane moške – njihovo izpustitev in možnost doniranja paketov. Demonstracije so bile izraz izrednega poguma in samoorganizacije teh žensk ter nasploh edinstvene takšne demonstracije proti okupatorju v 2.svetovni vojni v celotni Evropi.
V času bivše Jugoslavije so obstajali štirje spomeniki tem demonstracijam. Četrti spomenik, ki je stal blizu zdajšnjega pri stolnici, so zaradi spornega napisa in kazalca na stolnico odstranili takoj po slovenski osamosvojitvi leta 1991.
Na pomen postavitve tega četrtega spomenika so razne ženske skupine opozarjale z vsakoletnim pohodom okrog vseh treh spomenikov in polagale cvetje na mesto četrtega ter pritiskale na mestno oblast. Predvsem zaradi nasprotovanja RKC so ženske v spomin na svoj zgodovinski angažma dobile spomenik šele zdaj, vendar povsem nov. Tokratno skulpturo je izdelala akademska kiparka Dragica Čadež, napis pa se glasi: “Vztrajnim in pogumnim ženskam, ki so v množičnih demonstracijah 21. junija 1943 zahtevale osvoboditev tisočih internirancev iz fašističnih taborišč«. Na otvoritvi spomenika je govorila častna meščanka Ana Nuša Kerševan, pele so tudi Kombinat-ke.
Doživetje takratnih ženskih demonstracij in vojnega časa leta 1943 v Ljubljani je živo opisala Živa Vidmar v radijski oddaji Sektor Ž z maja 2003. Živa Vidmar o pomenu spominjanja na te dogodke pravi takole:
In kaj v resnici pomenijo ženske demonstracije izpred 60. let? Najprej opozorilo, da so bile na Slovenskem posebno pogumne ženske, ki so imele pogum in voljo pokazati svetu, da se mu ne bodo prepustile kot žrtvene ovce. Potem pa:
– da so samostojne v političnem odločanju;
– da o svojem življenju in življenju bližnjih tudi same odločajo;
– da si ne dovolijo nobenega patronatstva nad svojim odločanjem.
Vse to si morajo vtisniti v svoje razmišljanje tako civilne kot tudi cerkvene oblasti. (povzeto po Radio Študent – avtorica Katja, Sektor Ž, maj 2003).
Slava jim!
Članki o tem dogodku:
– obvestilo: Ženski pogum, Mestna občina Ljubljana, 2010.
– nagovor častne občanke Ane Nuše Kerševan ob otvoritvi spomenika in intervju z Dragico Čadež v časopisu Ljubljana, konec avgusta 2010.
– video z otvoritve: “Duh NOB še vedno močno prisoten; preglasili ga niso niti cerkveni zvonovi; Dnevnik.si, 2010-
– poročilo z otvoritve: “Od sramote k spomeniku ženskemu pogumu”, Delo, 2010 (vir fotografije 1).
– poročilo z otvoritve: “Janković: Živeti moramo skupaj in spoštovati različnost”, RTVSLO.si, 2010.
– bivši spomenik: Vrnitev sramotilnega stebra, Mladina, 2003 (vir fotografije 2).
– pohodi žensk za vrnitev spomenika: Spomenik pa še čaka, Dnevnik, 2002.
Piše: Enči Brenči