Pregled žensk v znanosti –  Antika

Merit Ptah (cca. 2700 pr.n.št.) je bila glavna zdravnica v starem Egiptu in je prva ženska s področja medicine, ki je znana po imenu, verjetno pa tudi prva poimenovana ženska v znanosti na splošno. Njeno sliko lahko vidimo na grobu v nekropoli blizu piramide v Saqqari.

Agnodike (verjetno 3. ali 4. stoletje pr.n.št.) je bila prva ženska zdravnica, ki je delovala legalno v Atenah. V njenem času je bil v Atenah študij medicine prepovedan ženskam in sužnjem, a se je, kot je zapisal Hyginus, Agnodike preoblekla v moškega, da je lahko obiskovala predavanja zdravnika Hierophilusa. Posvetila se je študiju babištva in ginekologije, vendar ženske niso želele njene pomoči, dokler jim ni zaupala svojega spola. Po tem je postala zelo uspešna ter izzvala ljubosumje ostalih kolegov. Obtožili so jo kršitve zakona, vendar je s pomočjo žena Atenskih veljakov dosegla, da so zakon ukinili, tako da so lahko tudi ženske opravljale zdravniški poklic in bile zanj plačane.

Aglaonike (2. stoletje pr. n.št.) znana tudi kot Aganice of Thessaly je bila prva ženska astronom v stari Grčiji. Obravnavali so jo kot čarovnico, saj naj bi luna izginila z neba zaradi njenih sposobnosti. To pripelje do zaključka, da je znala napovedati kdaj in kje bo nastopil lunin mrk.

Maria the Jewess ali Maria Prophetissima, Maria Prophetissa, Mary Prophetissa, Miriam the Prophetess (med 1. in 3. Stoletjem n.št.) je bila najbolj znana alkemičarka v Alexandriji. Izumila je vodno kopel, ki se še danes uporablja v kemijskih procesih za počasno gretje snovi. Odkrila naj bi tudi solno kislino in izpopolnila destrilator (t.i. still), ter izumila dve alkemični napravi imenovani kerotakis in tribikos.
Nekateri viri enačijo Maria the Jewess z Miriam, Mosesovo sestro in celo Marijo Magdaleno.
Znan je tudi Marijin aksiom, ki ga je psiholog Carl Jung uporabil kot metaforo za proces celovitosti in individualizacije:
One becomes two, two becomes three, and out of the third comes the one as the fourth.

Hypatia (rojena med 350 in 370, umrla marca 415) je bila grška učenjakinja iz Aleksandrije in prva ženska z opaznimi dosežki v matematiki, poučevala pa je tudi filozofijo in astronomijo. Ubila jo je krščanska drhal, ki jo je krivično obtožila verskih pretresov (po nekaterih virih njen umor označuje konec Klasične antike).
Sodobni krščanski zgodovinar Socrates Sholasticus jo je opisal v knjigi Ecclesiastical History kot žensko, ki je s svojimi literarnimi in znanstvenimi dosežki presegla vse filozofe svojega časa.
V njeno delo spadajo, poleg raznih tekstov s področja filozofije, geometrije, algebre in astronomije, tudi izumi kot so higrometer in astrolab.

Hypatia

Piše: Hekate